Nisem vedela :
- da lahko grem od doma ob 21h
- vozim 55km
- plešem celo noč do 5.30 zjutraj (brez alkohola - če izvzamem welcome drink ki je bil nek koktejl in kozarec šampanjca, ki ga res nisem smela zavrnit)
- vozim 55 km v drugo smer
- grem pod tuš
- odspim urico
- se ob 7.25 spet zbudim
- stuširam
- se odpeljem zopet 55 km v LJ
in
- sem cel dan v službi

Pustimo zdaj pri strani nevemkoliko kav in celo Red Bull, ki ga sicer sploh ne pijem…ever…ampak…hey!
Yupee! Nisem še za staro šaro

Do the hustle! (Žurka je bila nora! :))

Joj, prav nerodno mi je, ko sem prebrala na “sosedinem” blogu, da me mora prav “pofočkat”, da bo sploh še kaj prebrala pri meni. Res, nerodno…čisto sem zanemarila tole reč…Hudiča, ni časa…res, časa nimam poleg vsega ostalega niti zase, kaj šele za karkoli drugega…žalostno, ampak resnično.
Prazniki se bližajo, včeraj je Dedek mraz obiskal malčke v naši službi…luštno je bilo…danes gre pa mami na žurko, hehe, bomo videli, mogoče bo pa celo ok

Pofočkana…da bom napisala 7 “the” stvari o sebi…Bom, obljubim.

Priznam, “punch” od Ribice mi je dal misliti…enostavno sem tale blog čisto zanemarila. Že prej ažurnost ni bila ravno moja vrlina, zdaj je pa sploh zatišje. Mogoče je pa pred nevihto.

Imamo obdobje virozic, ki upam da ne bo trajalo dolgo…smrkamo kar vsi po vrsti. Jaz sem sicer čudežno ozdravela po enem dnevu zobanja Lekadola…ampak je pomagalo…in pa Septolete, Angal, pa še dve vrsti tablet…sliši se kot reklama za Krko ali pa kaj takega hehe. No pa ni. Ampak pomagalo pa je.

Poletja je definitivno konec. Ne da je samo konec poletja, ampak po včerajšnji vožnji počasi razmišljam da bo potrebno črno stvar preobuti v zimske pnevmatike… pa bodo spet šli evrčki…

Prišel je tudi čas pasjih mladičkov…dva čudovita legla sta se skotila. Ene bele kepe in druge vseh barv, sladki za pojest, ko gledaš slikice se topiš…in tele kepice bodo zrastle v nekaj takega kot je naš črnuh…

Naj bo dovolj za danes…obljubim da se bom poboljšala (upam no)

Birthday v ilegali je uspel Nekaj čestitk, ogromno kiss-kissov sodelavcev in sodelavk, ena pogrešana čestitka od nekoga, ki pravi da jo je poslal pa sem 99% da je ni; zmagovalka je pesmica happy b’day zapeta v telefon v arabščini, prijetno presenečena…skupna ocena = preživeto v glavnem. Do naslednjega leta.

Malimali je v prebolevanju neke čudne trebušne viroze. Upam, da sem bila prvič in zadnjič v življenju pobruhana cela, nekajkrat v enem dnevu…in pa grozno je gledati tako nebogljenega malčka, ki se trudi da bi nekaj pojedel in popil, pa enostavno ne more…resnično upam, da je to za nami.

Začel se je US Open. Držali bomo pesti za Federerja.

Približuje se šola. Ne vem, kam je šlo poletje letos, ker ni bilo pravega dopusta…ampak kakorkoli; za razliko od ostalih, se šole (še) ne veselim. Edina stvar, ki jo povezujem trenutno še s šolo je gužva. Gužva na cesti, gužva na parkingih, gužva po LJ zjutraj, zvečer, gužva na obvoznici, gužva na AC,…gužva v glavnem. In te reeeeeeeees ne maram….

Še malo, pa bo tu zima.

Baje je greh svojega Nanota šraufati in syncati na HP-ju, če pa pri vtičnici počiva lep bel lupček…bo držalo Grem ponj

Če jo komu privoščim, jo privoščim tebi! Čestitke Primož za najžlahtnejšo medaljo!!

Foto : Reuters

vir : dowina.sk

V torek ob 14h sem izvedela, da grem naslednji dan ob 7h. In včeraj sem zjutraj odletela točno sem. Za vse, ki mislite da sem šla na oddih - njet, v posteljo krasnega hotela v centru mesta sem se zleknila šele okoli 23h zvečer. Kaj veliko časa za sightseeing ni bilo, vendar pa prvi vtis mesta je kul. Jezik je zanimiv in vsako tretjo besedo celo razumem samo kaj ko tako hitro govorijo. V glavnem, danes zvečer letim nazaj. Močno upam, da mi ne bodo na Brniku spet razbili avtomobila.
In ja, spet zanemarjam tale blog, ampak žal ni niti časa niti prave inspiracije…tisti bolj pozorni bodo opazili, da pišem ob 7.25 am, še v postelji…zdaj bo treba pa počasi pod tuš, hotelski zajtrk bom skip-ala, potem pa delat, poskušati ujeti kakšno kosilo vmes in vsaj 2 kavi, pravočasno priti zvečer na Dunaj in odleteti domov

Še posebej me veseli, da bom domov prišla ob polnoči in šla jutri spet zjutraj v službo carsko

Ne vem če je to common stvar, da ti v novem avtu crkne hupa? Ne vem, a je samo “zihernga” ali kaj bolj alarmantnega…kakorkoli, v ponedeljek bo šla na servis; meni gredo pa take “male” napake na jetra… Še posebej zato, ker pri 8 let starem VW Passatu s 450.000 km takih traparij nisem imela…bedno.

Vidim, da sem nazadnje pisala o Rolland Garossu, hehe, zdaj pa je mimo že Wimbeldon. In to z Nadalovo zmago…ne vem če sem to že kdaj omenila, saj z Nadalom ni čisto nič narobe, ampak jaz sem vseeno Federer fan…Torej, počakam na drugo leto za Wimbeldonsko zmago

Bliža se tudi že Slovenian Open…zdaj bom šla že nekajkrat zapored, verjetno na polfinale, če ne drugega malo poslikati vse skupaj…karte že imam.

Mimo je celo že celoten Euro 2008. Imam občutek, da tako hitro kot je naraščala ta evforija pred prvenstvom, tako hitro je tudi poniknila, ko ga je bilo konec. Ma, sej to je v bistvu smisel ne?

Zadnje čase je pogosto vprašanje morje. Kam bomo šli na morje? Nikamor. Mogoče za kak dan riti namočit v Bohinjsko jezero, kaj več pa ne. Gužva, kolone, čakanje v vrsti na vsakem koraku, drenjanje na plaži, navite cene, vročina,…eh to vse ni zame. Rajši smo doma, pod klimo je prijetnih 26 stopinj, zjutraj in zvečer sedimo v senčki, hodimo na sprehode, sem in tja zavijemo v kak gozd…tam je itak najlepše…to je veliko boljše kot “klasičen slovenski dopust”.

Evo, za malce ohladitve…Alpe iz letala London : LJ. Tukajle vidim na sliki ene žice…takrat jih nisem opazila Še dobro, verjetno

…in ostal blogger 4 life Tako pravijo na letošnjem Blogresu. Luštno je bilo. V bistvu sem prišla zaradi tegale strica . Ki je izpolnil moja pričakovanja. Po drugi strani pa mi je zelo žal, da zaradi šihta nisem mogla ostati cel dan..ker bi mi bilo 100% zelo všeč, če je bilo le tako OK kot je bilo na prvem sklopu predavanj. Dobila sem tudi lušten nahrbtnik, ki si ga je velikimali že prisvojil in pa roza majico (ki mi je seveda všeč).
Nisem 100%, ampak se mi zdi da sem ujela tudi so-bloggerko Hirkani…v rdečem puloverju? Ampak tako ali tako sem bila “in such a hurry”, da sem komaj uspela iti po eno kavo vmes…potem pa norenje na šiht…brez veze tole v glavnem. Drugo leto si bom rezervirala cel dan, 100%, samo za Blogres.

In pika na i? Ravno ko sem se odpravila iz službe proti avtu (ki je kakšne 150m proč) se je tako ulilo, da sem priplavala do avta, dobesedno…bosa, z premočeno majico, hlačami, še gate sem imela mokre…ugh, kaj sem sita že tega trapastega vremena…prav aprilsko je. Čeprav ne maram ravno vročine, ampak tako vreme pa tudi ni za nikamor; prejšnji teden 7 stopinj čez dan, danes pa 30 + nevihta. Jupi.

In zdaj? 3 dni doma, ker imam v ponedeljek dopust. Jupi drugič

Gre kdo? Na tole čudo namreč.